Slovenski izseljenci v Heerlenu pred svojim odhodom v Kamnik leta 1947. Na sredini: Anton Maruša. (Fotografija: studio 19, Geleenstraat 19, Heerlen).

V novi in utopični Jugoslaviji so leta 1946 izvedli propagandistično kampanjo, da bi prepričali jugoslovanske priseljence naj se vrnejo v domovino in pomagajo ustanovitvi novo komunistično družbo. Komunistična oblast je odhod v Jugoslavijo izseljencem predstavila kot še njihovo  “zadnjo možnost za vrnitev v domovino.” Izseljence so prepričevali o njihovi odgovornosti, da pomagajo zgraditi novo državo. Jugoslovanska oblast je izseljencem, obljubila bogata darila (kot sta dom in služba), ki bi omogočala lagodno življenje. Kdor se v tem času ni želel vrniti v domovino, bi mu ta pravica bila odvzeta za vedno.  Odhodi v Jugoslavijo so bili organizirani in brezplačni. Izseljenci so s seboj lahko prinesli pohištvo in ostale potrebščine. Prvi vlak z dvestotimi Slovenci z Južnega Limburga je proti Jugoslaviji krenil 21. septembra 1947. Odhode so organizirali nekdanji rudarji in lastnik kavarne Anton Maruša. Jugoslovanska vlada je na razpolago dala potniške in tovorne vagone. Ob vstopu v vsako novo državo so vlaki zamenjali lokomotivo. Zadnja postaja vlaka je bilo mesto Kamnik. številni izseljenci so bili ob prihodu v domovino razočarani, saj jugoslovanska vlada ni izpolnila obljube o zagotovljeni službi in domu. še istega leta (1947) so nekdanji izseljenci poskusili pobegniti z Jugoslavije.  Med l. 1946-1948 se je v Jugoslavijo vrnilo 2,788 izseljencev iz prekomorskih držav in najmanj 38,355 izseljencev z Zahodne Evrope.