Slovenci na Nizozemskem
De Hopel
Avgust in Pavla Čebin pri delu na zemlji v premogovniku De Hopel (1956).
Prihod novincev med leti 1907 in 1910, s čimer je nastala mednarodna vas De Hope. Sledi so vidne še danes. Novinci so prišli z Nemčije, Poljske, Italije in Jugoslavije. Njihovi nasledniki še vedno živijo na istem področju.
življenje Slovencev v kolonijah De Hopel, De Husken, Heerlen, De Rozengaard in Brunssum je bilo zelo podobno. Slovenci so v vsakem okrožje imeli vsaj svojo zbor in glasbeno skupino Tamburica. V skupini Tamburica so glasbeniki igrali na tamburico, vrsto lutnje na strune, z dolgim vratom, ki velja za tipično južno slovansko glasbilo. V De Hopelu je Tamburica obstajala med leti 1946 in 1952 pod vodstvom Avgusta Čebina in njegovega sina Lea. De Hopel je danes po vsej verjetnosti edina kolonija, ki še izžareva čas rudarjev.
Hiše z zaokroženimi sprednjimi podstrešnimi okni so med leti 1907 in 1910 pobelili in dopolnili z deskami. Strehe so pokrili z rdečo opeko. Velike vrtove hiš so obdajale lesene ograje. Leta 1980 so hiše v De Hopelu razglasili za zaščitene spomenike, kar je privedlo do prenove, ki se je do danes že zaključila.
življenje Slovencev v kolonijah De Hopel, De Husken, Heerlen, De Rozengaard in Brunssum je bilo zelo podobno. Slovenci so v vsakem okrožje imeli vsaj svojo zbor in glasbeno skupino Tamburica. V skupini Tamburica so glasbeniki igrali na tamburico, vrsto lutnje na strune, z dolgim vratom, ki velja za tipično južno slovansko glasbilo. V De Hopelu je Tamburica obstajala med leti 1946 in 1952 pod vodstvom Avgusta Čebina in njegovega sina Lea. De Hopel je danes po vsej verjetnosti edina kolonija, ki še izžareva čas rudarjev.
Hiše z zaokroženimi sprednjimi podstrešnimi okni so med leti 1907 in 1910 pobelili in dopolnili z deskami. Strehe so pokrili z rdečo opeko. Velike vrtove hiš so obdajale lesene ograje. Leta 1980 so hiše v De Hopelu razglasili za zaščitene spomenike, kar je privedlo do prenove, ki se je do danes že zaključila.
Zbirka:
Čebin 02